Pregled – ABZU (gostujoči prispevek)

Pregled – ABZU (gostujoči prispevek)

Tako kot njegov spiritualni predhodnik Journey, tudi ABZU igralca pošlje na nepredvidljivo pustolovščino barv in zvokov. A tokrat ne alpinistično navzgor, marveč potapljaško navzdol – proti dnu oceana. Z nepoznanim možicljem, odetim v neopren in plavutke, se znajdeš sredi morja in zatavhaš v podvodni spokoj. Tamkaj plavaš z radoživimi ribami in delfini, občuduješ poplesavanje svetlobnih snopov po peščenem dnu in s čelno svetilko raziskuješ potopljene jame. A kot uzreš že v uvodnem videu – globine skrivajo grožnjo. Igriva orkestralna glasba se prelevi v preteč spev godal. Pred sabo uzreš morsko pustinjo in ruševine preminule starodavne civilizacije – vabilo, da razjasniš njihovo (in morda še svojo) zgodbo.

Do dna Marijanskega jarka …

Mlada razvijalska grupa Giant Squid, ki šteje nekaj več kot 10 glav, je igro kovala 3 leta, četudi v tovrstnem žanru še zdaleč niso debitanti. Mnogi njeni člani, vključno s šefom Mattom Navo in skladateljem Austinom Wintoryjem, so bivši člani skupine thatgamecompany. Tiste, ki je leta 2006 proizvedla Flower, 5 let kasneje pa mojstrovino Journey. Slednja je za svojo orkestralno podlago prejela nominacijo za Grammyja, ki je sploh prva tovrstna nominacija iz igričarskega sveta. Upi po ponovni kvalitetni meditativni izkušnji so zatorej povsem upravičeni.

Upravljanje neoprenastega možiclja je spočetka nerodno, a se ga v uvodnih nivojih hitro navadiš. Pozornost nato nameniš podgladinskemu svetu, ki je raznovrsten in dinamičen. Ponekod raziskuješ z življenjem natrpane biotope in rešuješ enostavne uganke. Drugod te iznenada pobaše morski tok in z jatami rib urno dosegaš globine ali pa lastnonožno s plavutkami počasi premaguješ talasofobično prostranost oceana. Ko naletiš na mrtvo podmorsko pokrajino, zaplavaš v osrednje ležeč ugasli vrelec, ki te potunka v kozmični tempelj. Tu se morski plankton modro svetlika in okoli tebe lebdijo nautilusi. Potapljač nato iz sebe povleče amorfno modro energijo in jo daruje enemu od 4 spomenikov, ki obkrožajo tempelj. Prej mrtvi svet napolni jezerce modre energije (ja, pod vodo!), iz katerega naokoli ponovno vzbrstita morska flora in favna.

Linearna pripoved ideje črpa iz babilonske mitologije, v kateri je Abzu ime kozmičnega oceana rodovitnosti, iz katerega izhaja vso sladko vodovje Zemlje. Slično je izumrla civilizacija, okoli katere se vrti zgodba, podobna namakalnim ljudstvom starodavne Mezopotamije. Zakaj je potemtakem mogočna civilizacija, ki je dolga leta živela v blaginji z oceanom, nenadoma propadla? Kaj je rdeča svetloba v globinah, ki jo ugledaš v uvodnem videu? In kakšen pomen ima beli morski pes, ki je poleg Plavalca edini stalni lik igre? ABZUjevo štorijo sestavljaš sam – z raziskovanjem okolja, skozi interakcijo z morjem ter preko preučevanja stenskih slikarij in drugih okolnih indicev. Tako se počasi prikoplješ do končnega sporočila. Sam sem ga razumel kot okoljevarstvenega, a vsak si ga lahko razlaga po svoje. Več ne bom izdal, da igralcem ne prikrajšam izkušnje.

… na podvodni likovni in glasbeni krožek …

ABZU predstavi dve zanimivi mehaniki. Prva je sposobnost potapljaškega dolgina, da se oprime morskih živali in na njihovi grbi zaokroži po okolišu. Držeč se delfina celo gracilno skoči iz vode v zrak. Druga je meditacija, za katero je potrebno poiskati enega od kipov morskega psa, ki se nahajajo v vseh obširnejših nivojih. Na njih Potapljač prekrižanih nog prakticira čuječnost. Takrat kamera sledi okoliškim živalim, med katerimi lahko preklapljaš, si jih ogleduješ in prebereš njihovo poimenovanje.

Na Unrealovem pogonu ustvarjen svet je prepričljiv in živ. Na tleh ugledamo morske zvezde, školjke in dežnikaste mehkužce, ki se ob našem približanju hipoma skrijejo. Urno plavanje skozi njihove kolonije tako sproži val zapiranja vodnih marel, igralcu pa prijeten občutek frissonskega mravljinčenja. Proti gladini se kot zelena zavesa dviguje morska trava in okoli nje potrpežljivo plahutajo želve. Skupinice pisanih rib, ki se urno podijo naokoli, občasno prebije njih okretni plenilec – morski lev. Bolj v globinah nagonsko držiš distanco od gigantskih zelenih lignjev in rib iz nočnih mor, katerih oči se belo blešče, ko jih osvetliš s svojo čelno leščerbo.

A bolj od široke biodiverzitete za vzdušje skrbita brihtna uporaba barvnih palet in odlična instrumentalna podlaga. Slednja se dogajanju na ekranu venomer prilagaja. Ko žive barve vreščijo raznolikost, flavte in godala poudarjajo igrivost. Ko te odtenki roza in svetlo modre vabijo, da umiriš svoje sloke plavutke in opazuješ nežnost okoliša, harfa in zvončki pričarajo občutek lahnega valovanja. Ko temnejše nianse namigujejo neznanskost oceana, violine in ženski sopran spodbujajo ponižnost ob videnem veličastju. Psihološki učinek na igralca je resnično nadvse učinkovit! Ko se znajdeš obkrožen z rdečo, vodilo prevzamejo nižja godala in elektronski industrialni zvoki. Brž pogrešiš harpuno ali sposobnost podvodnega kungfuja. Veš namreč, da si v nemilosti. Dih zadržujoč nato upaš, da negotovo ozračje čimprej preseka prodorna oboa. Ta je osrednji instrument glavne teme oceana in naznanja varnost.

… na dah!

ABZU od ostalih sličnih umetniških pustolovščin bistveno ne izstopa, a zahvaljujoč dinamičnemu prepletanju zvoka in slike vseeno odlično funkcionira. Škoda, da avtorji sposobnosti oprijemanja niso bolje razvili, saj ne služi več kot brezciljnemu kroženju po trenutnemu območju. Takisto je nedodelana meditacija. Ob opazovanju nenavadnega morskega životinjskega carstva se ti koj poraja kopica vprašanj. Že res, da ABZU igralcu ponudi imena posameznih vrst, a redki bodo dovolj ukaželjni, da prekinejo igranje in v iskanju odgovorov za rokav pocukajo strička Googla. Namesto tega bi lahko igra nekaj osnovnih in zanimivih dejstev zapisala ob bok opazovane favne in tako igralca mimogrede dodatno podučila. Tak pristop bi sočasno poudaril tudi okoljevarstveno plat igre.

Tehničnih težav je malo. Ko dogajanje spremljaš iz večje razdalje, včasih ne opaziš Čofotačevega rumenega šlema in zato težko določiš, v katero smer je obrnjen. Meni z nastavitvami ne ponuja veliko možnosti in za boljše delovanje (predvsem na starejših mašinah) se splača znižati število prikazanih rib. Nastavitvam navkljub, ponekod ob (pre)veliki napihanosti morja sličice padejo pod gladkih 30 na sekundo.

A nič od naštetega ni zadosten razlog, da igre ne bi preizkusil vsak zanesenjak dotičnega žanra ali pa vsak, ki si želi nekaj urne katarzične izkušnje. Plavanje z jato sinjih kitov je bil sploh eden bolj nepozabnih prizorov! Še posebej bodo na svoj račun prišli PC-jaši, ki ne lastijo Sonyjeve igralne postaje in niso izkusili Journeya. Na rovaš simbolizmov in metafor nosi ABZUjeva zgodba veliko sporočilnost, zato po zaključku vsekakor priporočam vnovično dvourno pasedžato skozi morski svet. Ob njej bo prenekateri igralec odkril še kak bolj osebni nauk, ki ga je ob prvem preplavanju spregledal.

Zahvaljujemo se Valentinu, ki nam je posredoval pregled igre ABZU.

Posebnež, ki ga igranje iger in pisanje veseli. Sanjari, da bo skupaj z Geraltom obiskal vsak bordel na celini. Drugače zagrizen pristaš Reds-ov, ki je alergičen na zeleno.

Pošlji komentar

Komentirajte in ocenite novico!

Obvesti me
avatar
wpDiscuz

GAMING.si NEST

26. in 27. 8. 2017 organiziramo poseben dogodek NEST 2017! Prijavite se in bodite ažurno obveščeni o novostih in top novicah portala.

 

Čestitke, uspešno naročeni! :)