Če morda še kdo ne ve, štejem igro Witcher 3: Wild Hunt med najboljše RPG igre, ki so kdaj prisopihale na moj disk. Šment, ne bi preveč zgrešil, če bi igro celo oklical za svoj najljubši naslov a nerad govorim v presežkih, zato bomo te primerjave zaenkrat pustili ob strani.

Ko enkrat končno odigraš tako odlično igro ter oba pripadajoča DLC-ja, je prišlo obdobje precejšnje žalosti. Seveda, lahko bi se jo spravil preigravati še enkrat a po dveh preigravanjih je bil počasi čas, da se z igro posloviva. Preprosto ni bilo novih, tako kvalitetnih iger na bližjem obzorju zato se je počasi pričelo obdobje celjenja ran in pozabljanja »bivše«. A pretkani CD Projekt RED se je moral spet pojaviti v mojem življenju z igro Thronebreaker: The Witcher Tales in težko je opisati veselje, ko sem spet ugledal njihov logo rdečega petelina ob zagonu igre.


Razvijalec: CD Projekt RED
Založnik: CD Projekt RED
Platforme: PC, PlayStation 4, Xbox One
Datum izida: 23. 10. 2018
Cena: 25,89 €
GoG: Povezava

Zvrst: RPG


VIDEO OPIS


Oglašujte na naših portalih, več info.

Thronebreaker je kvartopirska igra, ki svoje korenine vleče iz mini igrice Gwent, ki smo jo preigravali v Witcher 3. A v Lomilec Prestolov so razvijalci prenesli samo temelje medtem ko je sama osnova igre precej drugačna.

Tako mi kot nasprotnik vsak boj pričnemo z dvema bojnima vrstama na mizi, kamor lahko razpostavljamo svoje karte, katerih količina mora šteti vsaj 25 podobic. Karte nosijo različno število točk in kdor ima na koncu runde večje število pik, je zmagovalec. Takšna je povsem preprosta razlaga in takšno znanje je morda zadostovalo za zmage v Witcher 3, tu pa je zadeva nekoliko drugačna.

Za razliko od Gwenta v Witcher 3, imamo tu na voljo samo dve bojni liniji.

Razvijalci so namreč sprostili domišljijo in nam namenili kupček močno različnih izzivov, kjer ne šteje samo groba moč ampak večkrat premišljenost in taktiziranje. Običajnih spopadov je zelo malo saj nas največkrat počakajo dvoboji, ki namesto izmenjavanj udarcev z nasprotnikom pričarajo miselne uganke. Tako naletimo na dva golema in z omejenim številom potez moramo spraviti oba v isto vrsto, posedovati pa morata točno določeno količino zdravja. Ali pa moramo uničiti okužene krave, preden jih izstrelijo na našo stran obzidja. Včasih nas celo pričaka šef ali precej težaven nasprotnik, ki lahko sredi boja potegne posebno karto, ta pa nas zna povsem spraviti iz tira. Denimo, vse napore koncentriramo v uničenje njegovih kart, medtem ko on proti koncu potegne ven karto, ki vsebuje ogromno število zdravja, to pa mu lahko najbolj učinkovito zmanjšamo tako, da mu pobijemo pribočnike. Ni treba dvakrat reči, da dokler je nasprotnik vrgel dotično karto na mizo, sem mu pobil že vse vojake in izstrelki mojih vojakov so se lahko samo žalostno odbijali od njega.

Pod črto potegnjeno, je igranje s kartami, sama srž Thronebreakerja, zabavno a precej lahko. Če ne štejemo bitk, ki so specifično uganke in nam špil v roko porine namensko izbrane posebne karte, so vse ostale, kjer lahko igramo prav s svojim kupčkom kart, skorajda otročje lahke tudi na večjih težavnostih.

Ni pa kartanje vse kar počnemo, saj je The Witcher Tales RPG, ki vam bo vzel za dokončanje skorajda 30 ur. To pomeni spremljanje zgodbe, vmesnih sekvenc, nadgrajevanje in kupovanje kart ter celo izbiranje pogovornih  vrstic, ki imajo vpliv na nadaljnji potek igranja.

Pogovorne animacije so odlične, tako grafično kot tudi zvočno

Tokrat je Geralta zamenjala kraljica Neve, ki jo po spletu okoliščin izdajo in punca ostane brez svojega kraljestva ter svojih najtesnejših zaveznikov. Ženska seveda ni postala kraljica ker bi bila neko razvajeno, jokajoče revšče zato zapriseže maščevanje in ponovno pridobitev svojega kraljestva. To ji bodo želeli preprečiti različni mutantski pošastki, banditi ter seveda Nilfgaardsko cesarstvo, tradicionalno slabi fantje Witcher sveta.

Našo junakinjo premikamo po lepo oblikovani mapi, ki nosi stilistično unikatno podobo, ta pa še najbolj spominja na animirano oljno sliko. Prisoten je tudi rahel meneđerski del izkušnje, saj moramo skrbeti za zaloge zlata, lesa in število vojakov, vse te surovine pa pridobivamo s klikanjem na različno označene kupčke zalog, ki so razposajeni po mapi. Vsake toliko naletimo tudi na kakšno interaktivno sekvenco, kjer štejejo naše odločitve, posledica teh pa je da pridobimo kakšno novo karto, zlato, vojake, če pa smo resnični trapec lahko našo armijo zapusti tudi kakšen karakter, s sabo pa odnese tudi svojo karto, kar precej vpliva na nadaljnje spopade.

Sprehajanje po Witcher svetu tokrat spremljamo iz ptičje perspektive

Ostalih surovin je načeloma dovolj, izkoristimo pa jih lahko v svojem taboru, kjer preko njih nadgradimo kakšno karto, sestavimo svoj kupček ali pa pokramljamo s svojimi spremljevalci.

Pohvaliti moram vmesne sekvence, kjer Neve ter njeni kompanjoni kramljajo z drugimi karakterji iz 2D pogleda in čeprav podoba izgleda sprva simplistično, so igralci impresivno animirani. Na temu mestu še posebej navduši glasovno upodabljanje, saj je Neve upodobljeno fantastično, veliko pa ne zaostajajo niti drugi karakterji.

Poglejmo minuse. Omenil sem že premajhno težavnost spopadov (predvsem manjka klasičnih, na dve rundi), pograjal pa bi tudi uvajalni del. Nekatere mehanike preprosto niso razložene zato sem se dolgo spraševal, kaj za vraga pomeni »deathwish«, »blitz« ter katere karte vsebujejo »order« lastnost. Tako sem v zgodnjih bitkah storil potezo in zraven so se zgodili še tri posledice mojega dejanja in kar naenkrat sem zmagal. Ammm, ok?

Tudi uporabniški vmesnik ni ravno popoln, izbiranje in opremljanje kart je zmedeno saj je vse skupaj nametano na kup, tudi med samim bojevanjem so pokazatelji kot so denimo, kdaj je spet na potezi naš heroj in kdaj je naša karta pripravljena za uporabo smešno skriti oz. nerazločni.

Naš kamp je priročno mesto, da z našimi zvestimi pribočniki tudi kakšno spregovorimo

Thronebreaker: The Witcher Tales je dobrodošel povratek v Witcher svet, še posebej za tiste, ki naravnost obožujete kvartopirsko igro Gwent. Ne računajte pa na neko globoko RPG izkušnjo. Špil denimo ne vsebuje praktično nobenega napredovanja karakterja in vsaka bitka, na katero naletimo, je takoj razrešljiva, če le malce uporabimo možgane. A glede na ceno, ki vas bo na GoGu oštela za slabih 26€, dobimo dovolj vsebine, pravo veselje pa se je zopet vrniti v opustošen, zamorjen in zažgan Witcher svet, ki pa nam kljub vonju požganih domov in trupel Scoia’taelov na obraz pričara nostalgičen nasmešek.

Oglašujte na naših portalih, več info.

PUSTI ODGOVOR

Prosimo, vnesite vaš komentar!
Prosimo, vnesite vaše ime